»Voda je priklic mnogočesa in tedaj tudi nekoga, torej nje ženske, zato ni naključje, da so nosilke vseh osrednjih pripovedovalskih dogodkov prav dame.«
»To, da sem dala glas ženskam, nikakor ni naključje, to sem storila zavestno, namerno in z veliko navdušenja, pa seveda tudi hvaležnosti, da je v našem prostoru vendarle toliko glasov, ki zmorejo svetiti, pogosto tudi spregledano, in oživljati tisto, kar je bilo zanihano v neobstoj.«
»V prerezu srca je prostranstvo vode – je privid, je luč sredi temine, je hipna postaja, je smrtni boj in je golo telo pripovedovalke, ki preureja svet, ne da bi štela spoznanja. V vodi se tanjša naša teža, voda je teža. Vanjo, v nezavedno, odteka naša kri. Gosta čustva, drhtiva rahločutnost, ki vstopi v jedro vsega.«
»Vprašanja o začetku sveta že tisočletja prosijo za odgovor. In ljudje po svojih najboljših močeh odgovarjajo nanja. Tudi z zgodbami in pesmimi, ki jih boste slišali v tem večeru.«
»Ob ustanovitvi festivala se je pripovedovanje ljudskih zgodb za odraslo občinstvo zdelo ekscentrično dejanje ter ustanoviteljica in ena od začetnic profesionalnega pripovedovanja pri nas, Anja Štefan, je s sodelavkami počasi in vztrajno utirala pot ljudskim pravljicam v javno življenje in pripovedovanju v družbo drugih umetniških zvrsti. Danes veliko pripovedujemo z odrov in izza katedrov, zgodba pa je zasidrana v vse pore družbenega komuniciranja.«
»Strah pred peklenskim ognjem je botroval nastanku posebnega žanra ljudskih zgodb o navihanih, hudomušnih in včasih, ko je bilo treba koga odvrniti od greha, tudi smrtno resnih in zlobnih hudičih.«
»Včasih nam resnično življenje postreže s čim tako neverjetnim, da si, če se ne bi zares zgodilo, take zgodbe ne bi mogli izmisliti. In včasih je v najbolj vsakdanjih zgodbah največ lepote. Nekatere zgodbe so žive, ker jih s tako prepričljivostjo pripoveduje tisti, ki jih je doživel. In nekatere se ločijo od svojega pripovedovalca in zaplavajo med legende«
